Spanje je stanje brez zavesti, v katerem so možgani bolj odzivni na notranje kot na zunanje
dražljaje. Od drugih stanj nezavesti se loči po predvidljivem cikličnem poteku (v fazah) in po
tem, da po koncu spanja postanemo zopet odzivni na zunanje dražljaje.
Faze spanja znanstveniki beležijo in razlikujejo z elektroencefalografijo (EEG), preiskavo, pri
kateri z elektrodami na površini glave zaznavajo električno aktivnost možganov. V različnih
fazah so v uporabi različni deli možganov in različni živčni prenašalci.
Faze spanja
Spanje delimo na REM (Rapid Eye Movement) in NREM (ne-REM) spanje, tega pa naprej na 3
NREM faze: N1, N2 in N3. Zaspimo v fazo dremeža, N1, ki ga ponoči želimo čim manj. Skozi
faze NREM globina spanja narašča, potrebni so vedno močnejši dražljaji iz okolja, da se človek
zbudi. N3 je globoko spanje, takrat je možganska aktivnost počasna in si ga ponoči želimo čim
več.
REM spanje ali aktivno spanje je po možganski aktivnosti najbolj podobno budnosti in prvi
fazi, značilna je inhibicija telesnih mišic (razen mišičnih trzljajev se ne premikamo), večja
variabilnost srčne frekvence in dihanja ter hitri gibi zrkel, po katerih je faza dobila tudi ime. V
tej fazi največ sanjamo, sanje pa so bizarne in zelo žive.
Sestava spanca ene noči
Med spanjem se ponavljajo cikli NREM-REM spanja dolžine od 70-100 minut na začetku do
90-120 minut na koncu noči.
Večino časa, okrog 50 %, spimo v 2. fazi. Globoko spanje, N3, obsega približno 20 % spanja pri
zdravem človeku in si ga želimo čim več, medtem ko si blažje faze spanja, N1, ponoči želimo
čim manj, običajno ga je 2-5 %. Faza REM se zgodi 4-5x na noč in obsega 20-25 %, tekom noči
se daljša (od 10 na začetku do 60 minut na koncu noči). Spanje ni enake kvalitete vso noč:
globokega spanja je največ v prvi, REM spanja pa v zadnji tretjini noči, kar je vezano tudi na
telesno temperaturo, ki ponoči upada, in svetlobo.
Sestava spanja se s starostjo spreminja
Za otroke je značilno, da imajo več REM in manj globokega spanja. V starosti pa se trajanje
globokega spanca spet skrajša in se poveča 2. faza spanja. Normalno traja tudi dlje časa, da
oseba zaspi, kar vodi do občutka nespečnosti. Spanec postane bolj razdeljen, saj se oseba
ponoči večkrat zbudi. Odstotek REM spanja ostane enak.
Razvoj faz spanja
Včasih je bilo spanje dvofazno: človek je spal deljeno ponoči in podnevi in z več epizodami 1.
faze ali prebujanj, saj evolucijsko epizoda spanja zaradi nevarnosti iz okolja ni smela biti
predolga, človek je moral biti bolj na preži. Veliki sesalci so spali na drevesih, kjer je bilo bolj
varno, tam pa niso mogli imeti REM spanja, saj takrat mišice popustijo in bi žival padla na tla.
Pokončni človek je to spremenil, s spanjem na tleh je razvil REM spanje, ki je pomembno za
višje živčne funkcije (spomin, čustvovanje, jezik, mišljenje, reševanje problemov,…), ki nas
ločujejo od drugih živali.
Še nekaj zanimivih dejstev
- V REM fazi spanja nas med drugim pogosteje zebe, saj je takrat termoregulacija
(vzdrževanje telesne temperature) izključena. - Zaradi vpliva temperature na spanje je pomembno, da pred spanjem ni večje fizične
aktivnosti ali savne, saj se bo telo močno segrelo in bomo zmotili naravne procese. - Če se zbudimo proti jutru, je večja verjetnost, da se bomo svojih sanj spomnili, saj smo
verjetno sanjali v fazi REM.
Merjenje faz spanja s pametno uro
V zadnjem času je popularno sledenje spanja s pametnimi urami, ki iz različnih merljivih
telesnih faktorjev (srčna frekvenca, njena variabilnost, dihanje, gibanje) predvidijo, v kateri
fazi spanja se človek nahaja in nam zjutraj povedo, koliko globokega in koliko REM spanca
smo se naužili ponoči. Spanje je možganski proces, možgani naprej vplivajo na mišice in
ostale organske sisteme. Ura lahko glede na umiritev aktivnosti dobro napove, kdaj smo
zaspali in se zbudili, nikakor pa ne more razlikovati med fazami spanja. Predvsem REM in
budnost sta si lahko precej podobna, zato lahko faze spanja določimo le z elektrodami na
glavi. Netipična sestava spanca v zapisu ure torej ne predstavlja razloga za skrb.