Evolucija bi spanje skrajšala, če ne bi bilo tako pomembno
Veste zakaj spimo? Človek brez spanja umre. Vloga spanja pa do danes ostaja ena izmed največjih skrivnosti znanosti. Evolucijsko potreba po spanju predstavlja visoko ogroženost za žival ali človeka, ki je v času spanja izpostavljen nevarnostim iz okolja. Funkcija spanja mora biti torej dovolj pomembna, da odtehta večurno izpostavljenost nevarnosti. Poleg tega za spanje porabimo kar tretjino življenja.
Verjetno je spanje najpomembnejše za delovanje možganov. Sicer med spanjem telo opravlja tudi druge funkcije, npr. varčevanje z energijo, pridobivanje moči, proizvajanje za telo pomembnih snovi, ki smo jih čez dan porabili, hormonske spremembe, a bi te naloge telo lahko opravljalo tudi pri popolni zavesti, medtem ko je zmanjšana zavest, značilnost spanja, predvsem ključna za naloge možganov.
Kaj vse se torej med spanjem dogaja?
- Obnavljanje snovi, potrebnih za biokemične in fiziološke procese v telesu, ki se med budnostjo postopno razkrajajo in telo jih nadomesti ponoči. Naše telo si opomore od fizične aktivnosti. Pospešena je tudi kostna rast. V spanju je večja proizvodnja raznih nujno potrebnih molekul tudi v možganih, medtem ko je pri odvzemu spanja v možganih zaznati procese vnetja in odziv na stres.
- Odstranjevanje potencialno nevrotoksičnih snovi iz možganov. To so pravzaprav normalni produkti delovanja možganov, če pa se tam kopičijo, možganom škodujejo. Primer je protein beta amiloid, ki je dokazano povezan z nastankom demence.
- Spomin in učenje. Že dolgo je znano, da spanje igra ključno vlogo pri pomnenju in učenju. Najverjetneje sta med budnostjo in med spanjem na delu dve različni metodi shranjevanja spomina. V spanju naj bi se novo naučena dejstva in aktivnosti predvsem zapisovale iz kratkoročnega v dolgoročni spomin (konsolidacija spomina). Podnevi se možgani spopadajo s premnogimi dražljaji iz okolja, opravljanje tako zahtevnega procesa obenem ne bi bilo učinkovito.
- Pozornost. Pomanjkanje spanja povzroči tudi motnjo pozornosti, težko se osredotočimo in iz množice dražljajev in informacij razberemo pomembne.
- Opravljanje nalog. Že vsakodnevne aktivnosti ob deprivaciji spanja opravljamo slabše, počasneje in manj natančno, ne glede na to, ali so na novo naučene ali že poznane. Dlje časa porabimo tudi za reševanje problemov, ki nam sicer ne bi vzeli veliko časa.
- Čustvena stabilnost. Odvzem spanja povzroči burnejše čustvene odzive na negativne situacije, razdražljivost.
- Duševno zdravje. Ob pomanjkanju spanja telo občuti več stresa, pogostejša je anksioznost in depresija.
- Prehrana. Spremeni se izločanje različnih hormonov, povezanih s prehrano in metabolizmom. Ponoči navadno postanemo lačni, imamo večji apetit. Takrat (nočno delo, dežurstvo,…) navadno ne posegamo po zdravi, temveč po hitri hrani. Poleg tega po hranjenju ne dobimo običajnega občutka sitosti, ker se za to odgovoren hormon, leptin, ponoči izloča manj, zaradi tega jemo še več. Na dolgi rok ta začaran krog pelje v debelost in metabolni sindrom (stanje s povišanim sladkorjem, maščobami v krvi in povišanim krvnim tlakom, ki vodi v bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen).
Preberite si 12 nasvetov za zdravo spanje.
Pomanjkanje spanja
Zdaj veste zakaj spimo? Že po eni neprespani noči izgledamo slabo, spremenjen imamo apetit, občutek sitosti, spremenjene so naše kognitivne funkcije, težje si zapomnimo informacije in na splošno težje funkcioniramo, težje se odločamo, porabimo dlje časa za reševanje problemov, predvsem pri mladih se pojavljajo vedenjske motnje, kot so hiperaktivnost, impulzivnost, nesodelovanje.
Dolgoročno pomanjkanje spanja vodi v delovno neuspešnost, tvegane oblike vedenja – uživanje psihostimulansov, drog, velike količine kofeina in nikotina, poleg tega pa povzroča metabolni sindrom, srčnožilne bolezni, povečano je tveganje med drugim za visok krvni tlak, srčni infarkt, možgansko kap, ogroženo je naše duševno zdravje.
Viri:
https://link.springer.com/article/10.1385%2FNMM%3A5%3A1%3A059
http://www.sinapsa.org/eSinapsa/stevilke/2014-7/94/Zakaj+spimo%3F
https://journals.physiology.org/doi/full/10.1152/physrev.00032.2012
V spodnjem videu si lahko pogledate predavanje Zakaj spimo? od prof. dr. Leje Dolenc Grošelj.