Količina spanja je pogojena z genetiko
Količina spanja, ki jo posameznik potrebuje, je predvsem pogojena z genetiko, torej podedovana. Seveda pa na kvaliteto spanca poleg dolžine vplivajo tudi prekinitve in globina. Povprečno zdrav odrasel človek potrebuje vsaj 7 ur spanja dnevno, optimalno trajanje naj bi bilo od 6,33 do 10 ur.
V praksi vsak posameznik potrebuje toliko spanja, da se zjutraj zbudi spočit in čez dan dobro funkcionira. Spimo dobro in dovolj takrat, ko zjutraj ne potrebujemo kave, da ostanemo budni, oziroma ko se nekje do 11.-12. ure ne počutimo zaspani in zdržimo dnevne aktivnosti.
Če imamo na proste dneve, npr. med vikendom potrebo, da podaljšamo spanje za 2 uri ali več, lahko govorimo o kroničnem pomanjkanju spanja.
Večerni ali jutranji tip človeka
V naših genih je zapisan tudi tip človeka, ki ga glede spanja delimo na jutranji in večerni tip. Z leti sicer postajamo večinoma bolj jutranji, ko smo starejši, smo zgodaj pokonci. Mladostnika pa je zato nemogoče prepričati, da bo z veseljem in energijo vstajal zgodaj zjutraj. Zaradi tega se svetovni strokovnjaki na področju spanja tudi zavzemajo za spremembo šolskih in študijskih urnikov na kasnejše ure, ki bi bile za učenje mladostnikov bolj optimalne.
Različne študije so pokazale, da Slovenci premalo spimo. L. 2020 je Nacionalni inštitut za javno zdravje izvedel epidemiološko raziskavo, kjer so med drugim spraševali o dolžini spanja in zabeležili, da 1/3 Slovencev spi manj kot 7 ur. L. 2017 so v drugi študiji ugotovili, da je pri nas ogromno predpisovanja uspaval, kar dolgotrajno težave s pomanjkanjem spanja ne reši: spimo premalo, se silimo, da bi šli spat prej, zato jemo uspavala, s tem si dolgoročno porušimo vzorec spanja in želenega učinka ni.
Ali lahko nadoknadim čez vikend in podnevi?
Spati za naprej in za nazaj ne moremo, količina spanja, ki ga potrebujemo, je vezana na 24 ur. Poleg tega je spanje ponoči drugačne kvalitete. Čez dan ni tako temno, zunanja in naša telesna temperatura je višja, kar ima za posledico več REM spanja in manj globokega. Ob krajšem obdobju deprivacije se krajši počitek čez dan svetuje, a ne prepozno (po 15. uri) in ne predolgo (15 minut do pol ure). S kasnejšim in daljšim spancem si spet porušimo večerno spanje in pridemo v začaran krog. Če dnevne dremeže potrebujemo ves čas, pa je to znak, da naše nočno spanje ni zadostno in je prvi korak, da ga poskusimo izboljšati.
Viri: